LUCIJIN DNEVNIK

LUCIJA MOHORČIČ  se je uspešno uvrstila med zmagovalke nagradne akcije 60-dnevna Popolna Preobrazba NOVA JESEN. NOVA TI. in pod taktirko osebne fitnes trenerke in motivatorke Tamare Šišić Kramer spreminjala svoje slabe navade in stare vzorce, izboljšala prehranjevalne navade z učinkovito nuMe slim prehrano in se odločno borila proti maščobam. Vse to z vajami za moč ter treningi, ki so prilagojeni posebej zanjo.

LUCIJA MOHORČIČ

Lucija je o sebi povedala: 

TEDEN 1

Moj prvi teden z NuMe je minil pod hudim stresom v službi in mojih ostalih obveznosti. Včasih razmišljam, da sem si preveč zadala. Potem si rečem: «Jaz zmorem!« in grem naprej.

Ponedeljki so moji NuMe ponedeljki, ko grem na coaching, meritve, posnamemo videe o minulem tednu. Imam dobro uro vožnje do Ljubljane, saj se promet zgosti zaradi del na cesti, sicer preživim ob glasbi, ampak me jezi, kako nekateri ljudje ne znajo voziti. Spoznala sem moji soizbranki, simpatično Majo in nasmejano Natalijo. Vzpostavile smo en lep začetek prijateljstva, saj so naše zgodbe podobne, kot tudi različne. Prijetno popoldne, malo slabša noč, saj sem bila pod vtisom dneva.

Torek, dan, ko imam po delu vaje v Kamniku, spet vožnja in gužva na cesti, bljak.
Dan začnem, kot vsak dan z shakom, danes je bila na vrsti Banana Chocolate Delight in chia semeni, Morning Cappuccino za se malo pocartat, Coconut Crunch za malico, Garden Veggie soup za kosilo, Coconut crunch bar na poti v Kamnik. Pri pitju sem uspela priti na slaba dva litra vode.

Sreda, dan Venere, dan za žensko energijo, dan ko plešem v Vrtojbi. Ta dan je vsaj vožnje manj in mirnejša, kar se prometa tiče. Zajtrk z French Vanillo in chia semeni, dodala sem še banano, nekako mi je zadišala. Morning Cappuccino za dopoldansko cartanje, Coconut Crunch za malico, Garden Veggies za kosilo, normalen obrok: zelenjavna juhica, rižotka s piščancem. Ni bilo pardona, ko skuha hči, poješ in dijete ne veljajo takrat. Spila sem dva litra vode.

Četrtek, najnapornejši dan v tednu, po delu imam morda pol ure do uro prosto, potem pa začnem s poučevanjem orientalskega plesa, uro individualne vaje, uro in pol nadaljevalna skupina in še debelo urice začetnice. Ker skoraj ves čas plešem z njimi, postanem kar utrujena. Prehrana podobna ostalim dnevom, je pa telo porabilo extra Coconut Chrunch na poti iz vaj. Spila sam tri litre vode. Spala kot dojenček.

Petek, še par ur me loči do vikenda, dan brez obveznosti, dan za rehab od celega tedna.
Prehrana podobna ostalim dnevom, spila sem spet dva litra vode. Steklenica je fantastična, tako veš koliko popiješ. Vedno jo nosim s seboj. Enostavno je top. Ravno dovolj velika, da nisem non-stop pri pipi.

Vikend, ko se že veseliš, da boš kaj naredil doma in se odpočil, je vikend deloven, ughhh.
Obisk Festivala pršuta in iskanje potencialnih novih strank. Žehta je počakala, prah je pobrisala hči. Juhuhu!
Nedelja in delavnica v Kamniku, dve intenzivni plesni uri, vesela do nebes, saj me ples sprošča.

Iz dneva v dan se počutim lahkotnejšo, spim boljše, energije za izvoz, po perilu vidim, da se krčim jaz in ne več oblačila. Yesssss!!!! Končno! Občutek imam, da sem srečnejša in kljub vsem obveznostim polna energije.

TEDEN 2

V drugi teden smo zakorakale s coachingom, tehtanjem in merjenji.

Bila sem presenečena nad rezultati.

Dnevi minevajo v barvni paleti nuMe prehrane, ker je veliko različnih okusov, si lahko vsak dan privoščim drugačne okuse. Prehrana me sama prisili na redne obroke, česar prej nisem imela.

Moj najljubši obrok je še vedno Cocco Loco, kot tudi juhica. Opazila sem, da mi pašejo bolj blagi okusi hrane, manj začimb, manj soli.

V meni se je nekaj premaknilo, saj mi je prej ljuba črnina pričela postajati neprijetna, v moji garderobi so spet prišle barve na plan, nosim svetla oblačila, saj se v njih veliko bolje počutim, kot v črnini. Vedrina se vrača.

Vadbe po planu in kontrola popite vode. Vse gre kot po planu.

Zaspim hitro in spim do jutra.

TEDEN 3

Dobro smo zakorakale v tretji teden nuMe celostne preobrazbe. Teden smo začele s coachingom in meritvami.

Spremembe se opazijo navzven, kot tudi način razmišljanja, občutenja, prepoznavanje lakote in žeje, kar je bil pri meni večni problem, saj sem jedla, ko sem bila žejna, saj nisem bila pozorna na količino popite vode in sem preživela dan ob kozarcu ali dveh vode, kar se je močno odražalo na prebavi, kot tudi na telesu na sploh.

Prijatelji in družina so pričeli s pohvalami o spremembi, predvsem pa pohvale za drznost, saj spremembe javno izpostavim. Spremembe so že zelo vidne, saj se mi je zmanjšal trebušček, prsa, boki, stegna, roke, velika sprememba pa je opazna tudi na obrazu. Opažam, da je koža lepo napeta in sijoča. V očeh imam sijaj sreče, saj sem to spremembo resnično potrebovala.

Moji dnevi minevajo s 4-5 obroki nuMe in 1-2 moja obroka, ki sta kosilo ali večerja, saj zaradi urnika večkrat ne jem kuhanega kosila, pojem pa večerjo.

Obožujem nežnejše okuse, sladkorja in soli sem se že tako odvadila, da me motita v prehrani. Večkrat v shake dodam kokos, chia semena in cimet, pa tudi sadje. Tablice potešijo željo po grickanju in čokoladi, katere velik ljubitelj sem.

V tem tednu sem bila zaradi prometne nesreče prisiljena na malo oddiha. Prijatelji in družina so mi že dlje časa govorili, da sem si zastavila preveč aktivnosti poleg dela in da naj se malo ustavim. Nisem poslušala, nesreča me je z udarci prisilila, da sem se ustavila in sama pri sebi razčistila, da moram sebe postaviti vedno na prvo mesto, da tudi, če hitim, s tem ne pridobim ničesar, prej kakšno nakuham. Spoznala sem se, da če zmanjšam svoje dejavnosti ob delu in malo več počivam in uživam življenje, ne bom nič zamudila. Tako nor tempo, kot sem ga imela ni bil najboljša izbira, avto je bil moj drugi dom, saj sem se vozila na vaje v druge kraje. Na koncu mi je popolnoma zmanjkalo časa za družino in regeneracijo. 

Spoznala sem, da jaz igram glavno vlogo v zgodbi svojega življenja in da so ljudje in živali s katerimi ga delim, le moji sopotniki v tej zgodbi in da dokler bom jaz ok, bo vse ok in da ni nihče odvisen od mene in jaz nisem dolžna nikogar postaviti na mesto pred sebe. Končno se imam dovolj rada, da sem naredila tak velik korak zase.

TEDEN 4

Pa smo že skoraj na polovički naše Popolne preobrazbe. Res je popolna, saj se poleg telesa dogajajo precejšne spremembe tudi na psihični ravni.
Veliko predelovanja zakaj in zato….

Zakaj sem prišla do moje najnižje točke, v kateri sem imela največ kilogramov. Kako sem pristala tako nizko, da sem se začela gabiti sama svojem odsevu v ogledalu? Kako sem se lahko tako zapustila? Kako sem si dovolila tak spodrsljaj, to nažiranje, tolažbo s hrano, kako sem lahko bila tako slepa, da nisem opazila kako sem postala debela? Zakaj je bila hrana moja tolažba?

Ampak v tej preobrazbi se ne bom samoobtoževala, ne bom se tolkla po glavi zakaj! Spremenila bom vzorec! Spremenila bom svoj način delovanja in razmišljanja, enkrat in za vselej! To so moje zaobljube sebi ker se imam rada, ker sem jaz najpomembnejša v svojem življenju, ker želim zase boljšo verzijo sebe!
Sem pa sprejela odločitev, da bom z nuMe nadaljevala tudi po koncu Preobrazbe, saj si ne želim in si ne zaslužim nositi vseh teh odvečnih kilogramov. Zaslužim si biti zdrava in vitalna. Mož mi je to večkrat rekel, nisem poslušala, nisem živela v trenutku, saj so moje misli vedno bezljale med mojimi “morati” in “želeti”. Morati so bile vsakdanje obveznosti, želela sem si širiti obzorja, plesno znanje… želela sem si pogoltniti vse kar me je v življenju veselilo, zanimalo. Takoj, zdaj! Ampak žal ima dan samo 24 ur in vsega nisem zmogla. Zdaj živim v trenutku, lahkotno, malo počasneje, ne bezljam več, nisem stalno v avtomobilu in se ne vozim po službi na vse vaje, malo sem skrajšala listo “želeti”. Včasih se moramo za lastno dobro tudi čemu odpovedati. Za lastno dobro, za lastno zdravje. Tako sem se poleg skrajšane liste “želeti” odpovedala odvečnim kalorijam, hrani, ki je polnila praznino in sprejela, da potrebujem hrane samo toliko kot je potrebno za preživeti in ne na zalogo, niti ne prigrizkov med obroki, kot tudi ne čokolade, ko nastopi kriza, pa naj bo službena, psihična ali kakršna koli že. Ne rabim tega. Zmorem brez, prediham in grem dalje. Jaz sem tu zmagovalka!

Ufff sem se razpisala, moji obroki so 4-5 nuMe obrokov, ta teden malo več navadne, kuhane hrane, saj so prazniki in sem doma. Najljubši okusi so še vedno Cocco Loco in French vanilla. Posegla sem tudi po čokoladnih okusih, saj sem se jih prej bala zaradi težav z želodcem. Nič mi ne škodijo, počutim se dobro in moj želodček lepo prede.

Poskusila sem tudi čips, slim tortito, okus bacon, ki je naravnost božanski. Sedaj lahko brez slabe vesti jem čips, čeprav je tako nasiten, da ne uspem pojesti teh 30g v enem obroku, kot jih je v vrečki.

TEDEN 5

Čas hitro beži in že smo zakorakale v nov teden. Ta teden je za razliko od ostalih potekal zelo umirjeno. Več časa sem preživela doma in pisala koreografijo za mojo bližajočo solo točko, več sem postorila doma in se posvečala sebi.

Med tednom sem večinoma na nuMe obrokih, praktično ne jem kuhane hrane, saj je nimam kdaj pripraviti, ker se moj delavnik začne zgodaj zjutraj, konča pa pozno zvečer, takrat pa je prepozno za kuhanje. Med vikendom pa sem pojedla malo več kuhane hrane, ki sem jo z veseljem pripravila za družino. Z novim paketom sem dobila tudi nove okuse, ki so mi všeč. Obožujem bacon čips, ki si ga privoščim kot nagrado. Rada imam tudi French Vanillo.

Po skoraj mesecu dni sem bila ponovno na vajah, imela sem veliko za nadoknadit, saj sem morala počivati zaradi prometne nesreče. V začetno skupino, ki jo učim je prišla nova plesalka, ki je navdušena nad pridobivanjem novih znanj in že komaj čaka, da se prične učiti koreografijo s tančico, ki jo začenjamo s skupino.
Moja Zlata dekleta iz doma upokojencev pa so uživala v mojem asociativnem komičnem poimenovanju gibov, ki jih povežemo v zgodbo, da si lažje zapomnijo.
Uživam v slehernem dnevu, vsakem gibu in vsakem dihu, saj nam to daje smisel življenja.

TEDEN 6

Pa je še en teden za nami... kot bi mignil, bežijo dnevi mimo nas. 

V tem tednu sem prestopila mejnik, končno sem prišla pod 90kg. Iz mojega poletnega tromestnega maksimuma kilogramov. Nisem pričakovala tolikšne spremembe v tako kratkem času. Skoraj brez napora, brez mukotrpnih ur v fitnesu in nekih brutalnih vaj, ki jih ne smem delati in jih tudi nebi mogla, saj pri mojem delu skoraj nimam časa dihat, kaj šele hodit na neke vadbe. Vadbe s Tamaro so v domačem zavetju, pomigaš ravno dovolj, da se fajn razmigaš, narediš nekaj dobrega zase. Pa moje plesne vaje naredijo svojo piko na i.

Moram reči, da se počutim fantastično, lahkotno, saj me ne tiščijo več dol vsi te moji odvečni kilogrami. Prsa mi ne pritiskajo več na želodec. Najlepši del vsega je pa, da lahko ponovno oblečem manjše številke oblačil. Po dolgem času imam na voljo več izbire pri nakupovanju. Noro dober občutek. 

Moji dnevi minevajo večinoma z nuMe prehrano, vmes morda uspem pojesti kak obrok, ki morda ni ravno najboljši, saj je to večkrat večerja, saj delam po cele dneve, razen tiste dni, ko imam plesne vaje končujem prej, da sem pravočasno na vajah. Še vedno mi je najljubši okus Cocco Locco in Coco crunch tablice. Posežem pa po tudi drugih nežnih okusih, ki jih naravnost obožujem.

Bližnji in prijatelji so presenečeni, ko vidijo, da nisem samo na nuMe, da jem tudi „normalno“ hrano. Sprašujejo: „Ja, a pa ti lahko to ješ?“ „Seveda. Jem en normalen obrok na dan, morda za vikend dva, saj mi med tednom večkrat ne uspe kuhati in sem samo na nuMe.“ „Ampak se ti pa že ful pozna. Bravo za vztrajnost. Ampak, kaj pa potem, ko končaš? A se boš nazaj zredila?“ 
„Nimam takega plana, bom nadaljevala še en čas, potem, pa vzdrževala kilograme. Nazaj ne grem več.“ jim odgovorim. Ta vikend je bil rojstni dan moževega sorodnika, pojedla sem meso, žlico praženega krompirja, spinačo, kislo zelje in pol koščka torte. Nazdravila sem tudi. Vsa omenjena hrana se je raztegnila med dva obroka. Tako sem danes nadomestila dva obroka nuMe z normalno hrano. Kaj je normalna hrana? Kuhan obrok, kot ga pripravimo doma.

Ne živimo, da jemo, jemo, da živimo. Hrana ne nadomesti toplega objema, niti lepe besede. Tudi stresa ne ugasne, niti ga ne zmanjša. Včasih se je treba preprosto ustaviti in predihati. Dihati s polnimi pljuči, to je dobro in zdravilno za telo, narava, živali in topli ljudje. Hrana pa je le gorivo za naše celice, da živimo in nič več.

Bodite v cvetju in imejte se radi!
Rada vas imam, vaša Lucija (na prvem mestu pa moja).

TEDEN 7

Še malo, pa bomo prišle na konec našega izjemnega popotovanja. Po eni strani se veselim, po drugi me žalosti, saj sem na tem popotovanju spoznala super ženske. Tamaro, našo vodnico, Vesno, ki nam je stala ob strani z metrom, Natalijo in Majo, moji soudeleženki, s katerima smo si delile izkušnje, tegobe in vesele trenutke. Upam, da bo to prijateljstvo trajno.

V tem tednu sem se začela zavedati te velike spremembe. Sem trčila ob realnost. Spoznala, da imam polno omaro oblačil, ki mi niso prav. Včasih sem bila v takšni  situaciji, saj mi je bilo vse premajhno, sedaj je situacija obrnjena. Vse mi je PREVELIKO! Zjutraj se trudim, da oblečem nekaj kulturnega, za pred ljudi, a sem na koncu vedno kot strašilo v prevelikih oblačilih. Šoping je neizbežen, ampak bi rada prej prišla do cilja, da ne kupujem dvakrat. Jah, prvi mejnik sem premaknila, ko sem se premaknila s tromestne na dvomestno cifro, sedaj sem zamenjala prvo cifro. Bila sem v majhnem šoku, ko sem videla kaj kaže tehtnica. Ampak sem presrečna. Zdaj sem prestavila cilj, grem dalje. GO GIRL! Zmoreš! Ampak to je le zunanja sprememba. 

Kar se pa notranjih sprememb tiče, sem se začela zavedeti, da si zaslužim veliko in še več, zato se z manj ne zadovoljim. Vem kaj želim, kaj zmorem in kaj lahko pričakujem od drugih. 

Ta teden je minil ultra nagužvano, veliko dela v službi, službeno planiranje za drugo leto, organizacija dela, spremembe v administraciji, sestankovanje, ki se zavleče v pozno popoldne, potem pa plesne vaje, planiranje vikenda, saj sem po delovni soboti hitela na generalko in kasneje nastop. Obroki so bili večinoma samo nuMe, spila sem pa po moje premalo vode. Moja večna težava. Nisem žejna. 

Nedelja pa kosilo s prijatelji, s katerimi gremo dvakrat letno skupaj na pozno kosilo ali večerjo. Večletna tradicija, ki je ne gre zamuditi, enostavno za tako priložnost ne obstaja razlog za ne iti. Malo so bili skeptični glede moje prehrane, sem jih potolažila, da jem samo ledene kocke in pijem vodo, drugega pač ne smem. So smejali, poznajo moj način humorja. Pojedla sem vsega po malo, nisem se odrekla odličnemu sorbetu, niti vinu. Enkrat toliko si pa lahko privoščim. Moj krožnik je bil na polovico manjši kot nekoč, saj nimam več želodčne kapacitete in se znam poslušati kdaj je dovolj. 

Ko me sprašujejo, kaj pa po končani preobrazbi, jim odgovorim, da bom nadaljevala po tej poti, saj moj novi cilj še ni dosežen. In bo dosežen. Vprašanje pa se tiče prehrane. Z manjšimi obroki, primerni kapaciteti želodca in potrebam. Vendar pa moja pot s preobrazbo še ne bo končana, zato še ne razmišljam o tem. 

Kontaktirajo me ženske, ki se bi rade odločile tudi same za preobrazbo, želijo slišati mojo izkušnjo, kak nasvet, mnenje in več informacij. Pohvalijo moje dosežke. Zadovoljne so z nasveti, pogovorom. Imajo veliko vprašanj. Z veseljem jim odgovarjam, saj izhajam iz lastnih izkušenj.

TEDEN 8

Evo, pa smo na koncu našega popotovanja. Ko gledam za nazaj, pomislim na pot, ki sem jo prehodila z nuMe. Kaj mi je ta pot prinesla in kaj odnesla.

Spoznala sem čudovite ženske, kraljice z veliko začetnico. Moji dve soudeleženki, Majo in Natalijo, naši vodnici Tamaro in Vesno. Enkratne in čudovite ženske. Pogrešala bom ponedeljke, ko sem prihajala na meritve in snemanja. Pridobila sem več kot to. Pridobila sem življenjsko spremembo, ki sem je bila še kako potrebna. Sama bi težko prehodila to pot, saj nisem oseba, ki bi imela trdno voljo, da vztrajam, prvi neuspeh bi me pomoje začel obračati proč od cilja. Tukaj pa sem spoznala, da je življenje kot linija srčnega utripa, valovanje morja. Pozna se, če imaš za seboj stresa poln teden, pozna se, če se držiš ali ne držiš plana. Pozna se, če premalo piješ, spuščaš obroke.

Izgubila pa sem mnogo več… poleg centimetrov in kilogramov, sem izgubila oz. predelala svoje zakaj-zato. Vzroke in razloge zakaj sem prišla na svoj maksimum kilogramov. Ko sem se že preprosto gabila sama sebi, nisem marala gledati svojih fotografij z dopusta, ko sem ogledalo zakrila z omaro, da se nisem več videla v njem. Izgubila sem slabe navade in razvade, zdaj grešim zavestno, vem, da če bom pojedla kos čokolade, da sem s tem kosom zaužila en obrok in da morem pri naslednjih obrokih jesti po pameti, če se ne želim vrniti na stara pota.

Ta teden je minil ultra nagužvano, veliko dela v službi, službeno planiranje za drugo leto, organizacija dela, spremembe v administraciji, sestankovanje, ki se zavleče v pozno popoldne, potem pa plesne vaje, planiranje vikenda, saj sem po delovni soboti hitela na generalko in kasneje nastop. Obroki so bili večinoma samo nuMe, spila sem pa po moje premalo vode. Moja večna težava. Nisem žejna. 

IPonovno sem si povrnila sovo samozavest, saj zdaj končno vem kdo sem, kaj hočem in kaj si zaslužim. Tega z odvečnimi kilogrami nisem imela, saj je samozavest z gnusom do lastnega telesa padla daleč pod nično črto. Pa še bi lahko naštevala o izgubah…

Ko me sprašujejo, kaj pa po končani preobrazbi, jim odgovorim, da bom nadaljevala po tej poti, saj moj novi cilj še ni dosežen. In bo dosežen. Vprašanje pa se tiče prehrane. Z manjšimi obroki, primerni kapaciteti želodca in potrebam. Vendar pa moja pot s preobrazbo še ne bo končana, zato še ne razmišljam o tem. 

Teden je minil, kot vsi decembrski z vikend praznovanjem, kjer sem si privoščila alkohola za nazdravit in malo pohanega piščanca, poleg okusne krompirjeve solate. Ostali tedenski obroki pa so bili več ali manj nuMe obroki.

Zadovoljna sem s svojim dosežkom, saj tako malo kilogramov nisem imela že vsaj petnajst let, kar me je prisililo, da praznim omaro, tokrat ne zato, ker mi je vse premajhno, ampak ker mi je preveliko. Na trenutke mi je žal nekaterih oblačil, ki sem jih res rada nosila in niso bila poceni, ampak si mislim, tega res ne potrebujem več in dam z veseljem v vrečo, saj bodo ta oblačila osrečevala neko drugo žensko, saj jih bom podarila.

Kar se pa nove garderobe tiče, pa trenutno uporabljam kar mi je še prav, saj se s preobrazbo ne zaključuje moja pot. Nadaljevala jo bom še dokler ne dosežem mojega novega mejnika, takrat pa si bim privoščila nova oblačila. Trenutno s tem kar imam ne vibriram na isti energijski ravni, saj sem se toliko notranje spremenila, da mi črnina ne odgovarja več, ne potrebujem več skrivanja pred svetom, saj sem končno zadovoljna v svoji koži.